Klinika se je preselila v nove prostore pred dvema mesecema, vse še diši po novem (razmetano pa je, kot da bi bili tam že od nekdaj, veterinarji pač, ali pa je to še posledica nedavne selitve). Spet prijazni veterinarji in prijazni tehniki, vsi pa govorijo tako hitro, da je s prevajanjem v glavi včasih kar malo težav.
Pričakal nas je neprijeten vonj v hospitalu (vljudno povedano, po domače: smrdel je ko kuga). Prejšnji dan so sprejeli pacienta, starega znanca klinike, ki je že večkrat prestal operacijo zaradi tujka, ki ga je požrl. Tudi tokrat je bilo tako in zato je celo noč driskal, lahko si zamislite, kakšno je bilo. Vendar to ne moti velikega duha v mladih veterinarskih tehnikih in Mojca je brez problema vse skupaj osnažila. Skupaj smo pripravili vse za zahtevno operacijo. Kot vidite, živali ne privezujejo na mizo, ampaj jo postavijo v posebno stojalo, ki jo fiksira
Opravili so resekcijo, odrezali so okoli 10 cm črevesa, v katerem je bil tujek in ki je bil že tako prizadet, da bi odmrl in povzročil zastrupitev in posledični pogin živali. Ker je primanjkovalo inštrumentov, so uporabili Bogdana za "human clamp", torej živo črevesno prijemalko. Držal je oba konca črevesja, ki so ju zašili skupaj.
V odrezanem koncu so bili trije veliki in debeli konci gume. Na koncu pa je Mojca po operaciji še vse skupaj pospravila.
Kot vidite, je delo zelo zanimivo. Od bolj strokovnih stvari smo danes opravili še: Mojca je aplicirala podkožno infuzijo mački, Bogdan pa je z ultrazvokom očistil zobe višavskemu terijerju.
.jpg)
Ni komentarjev:
Objavite komentar