13. dan - Jameson whisky

Danes pa gremo žalost zaradi odhoda utopit z viskijem. Upajmo, da bo vsaj malo pomagalo. Se oglasimo jutri, če bomo še zmogli :)

 

Katerega želite?

Ugotovili smo, da smo zgrešili šolo, tudi tale bi bila primerna za nas

Ugotavljali smo razlike med irskim, škotskim in ameriškim, uganite, kateri je najboljši!

12. dan slovo od klinik

 Mojca:
Torej pa smo končali z prakso. Nikoli nisem dubila takega občutka, ko moraš oditi od tako prijaznih in ljubeznivih ljudi. Že dva dni prej so mi govorili da bi me obdržali in da bodo žalostni ker me nebo več. Zadnji dan pa se dobila objemčke in veliko žalostnih obrazov. Nažalost je vsega lepega enkrat konec, vendar mislim, da se bom vrnila na Irsko in v Abbeyville.
Nasplošno povedano, dobila sem veliko novih in dobrih izkušenj v teh preteklih 10 dnevih.

Postali smo prijatelji z osebjem...

Manca:
Teh 14 dni mi je minilo veliko hitreje, kot sem si predstavljala. Zadnji dan je bil zelo žalosten, ker sem se od vseh morala posloviti. Dobila sem zelo veliko lepih izkušenj, ki jih nikoli ne bom pozabila. Upam, da se kdaj vrnem na Irsko, da še enkrat vidim vse te prijazne ljudi.

...in tudi z živalmi na kliniki....

Špela:
Tudi meni je čas hitro minil.Vsak dan isti, prijazni obrazi, vsak dan nove izkušnje... komaj se navadiš na vsakodnevni ritem, na ljudi in delovno okolje in že se moraš posloviti. Ker se v teh dveh tednih nisem nagledala vseh teh irskih lepot močno upam, da se bom še kdaj vrnila v to čudovito pokrajino in med te dobre ljudi.

Bye, bye klinika......

10., 11. dan

Medtem, ko imate pri vas praznike, mi pošteno garamo in nadaljujemo z našim delom, tako da niti bloga nimamo časa pisati. Uživajte v kresovanju in praznovanju 1. maja in upajte, da bo dela za vse.

9. dan - Zakaj se Irska deli na Severno Irsko in Republiko Irsko?

Zakaj se Irska deli na Severno irsko in Republiko Irsko?

Za to je potrebno poseči malo v zgodovino. Irska je bila vedno na prepihu med različnimi narodi zaradi svoje strateške lege. Tako so seveda apetite po njenem ozemlju veno imeli Britanci, pa tudi španci z zahoda in Francozi in Nizozemci iz juga, zato so se na tem področju pogosto odvijale vojne. V času Elizabete  prve, hčerke Henrika VIII (tistega, ki je imel 6 žena in se je zato skregal s papežem ter ustanovil anglikansko cerkev), so si Španci poskušali preko Irske podrediti Anglijo, vendar jim ni uspelo in so bili hudo poraženi. Ker so jim pri tem pomagali Irci, so tudi ti potem padli pod angleško prevlado, ki je trajala vse do 1922, ko so se končno osamosvojili in zaživeli v svoji državi.

Vendar so za to plačali hudo ceno, ker so zaradi ekonomske blokade Britancev zdrknili v hudo revščino, gospodarski razcvet pa so doživeli šele, ko so se pridružili EU.

Le sever, kjer so bili pretežno naseljeni anglikanci iz Škotske, je ostal pod vladavino britanske krone.  Tako je na Severnem Irskem prebivalstvo večinoma pripada anglikancem, katoliki pa se jim vsake toliko časa malo uprejo.  

Prosimo prof. Kočarja in Rozmana za popravek, če smo kje naredili kašno hudo zgodovinsko pomoto.

Mesto, ki je bilo odločilno za zmago Angležev nad Španci je Kinsale, iz katerega so tudi spodnje slike.

8. dan - ponovno na delu

Da ne boste mislili, da Špela nič ne dela (kakšna rima), tokrat objavljamo nekaj slik, ki dokazujejo nasprotno. Na prvi sliki vidite, da dela zelo hitro, tako da niti fotoaparat ne sledi njeni hitrosti. "Njena" klinika zaposluje 6 veterinarjev in 6 tehnikov, pa receptorje in pomožno osebje. Imajo 3 ordinacije za preglede, velik prostor za predoperacijsko pripravo z dvema velikima anestezijskima aparatoma, kirurško dvorano za mehka tkiva, kirurško za ortopedijo, avtoklav velik kot omara..., hotel za mačke... ni da ni. In spet zelo prijazno osebje.

6. in 7. dan -vikend

Po napornih prvih dneh smo si v soboto komaj malo odpočili, v nedeljo pa  se odpravili gledat svetovno znamenitost Cliffs of Moher - mi merijo v višino več kot 200 metrov. Dodali bomo kar nekaj slik, ker so bolj zgovorne kot besede. Videli boste tudi, da so Alpinini čevlji pogumn stopili na rob klifa, čeprav opozorilne table odvračajo od tega dejanja, pa tudi spominska tabla na začetku vsem tistim, ki so stopili korak predaleč, je zelo zgovorna.

 

Pa še nekaj slik s poti.

 Opazili smo, da so vse hiše izredno lepo urejene.

5 dan - še Špelini vtisi

Kot vsako jutro sem tudi danes začela delo v mačjem hotelu. Vse mačke so razigrane in se rade igrajo s krpami, še raje pa z mojimi prsti. Po oskribi mačk s hrano sem očistila še pasji hospital in jih peljala na krajši sprehod. Po končanem čiščenju in sprehajanju psov sva s tehnikom očistila in izruvala nekaj zob 13 letnemu psu. Jaz sem izpolnjevala obrazec za kontroliranje anastezije, on pa se je trudil očistiti izjemno gnile zobe. Ker so bili zobje v izjemno slabem stanju (imeli so tudi tak vonj), sva potrebovala pomoč veterinarke. Zobje so izpadali kar po koščkih, kar pa jih je ostalo celih pa niso bili več podobni zobem. Po končanem puljenju zob smo psa namestili v boks ter mu namestili ir lučko. Ker je bil videti bol slaboten, sem spremljala njegov pulz in dihanje še kakih 15min.

Sedaj nas čaka razburljiv konec tedna. Če ne pademo iz klifa ali ne bomo imeli prehudega glavobola, se slišimo v ponedeljek. =)    

4. dan: Kaj je na Irskem drugače

Otočani, tako Angleži kot Irci, so v mnogih stvareh posebni. Verjetno vsi veste, da vozijo po "napačni strani ceste". Zato so tudi avtomobili prirejeni tako, da imajo volan na desni, namesto na levi. Najprej imaš težave, da se navadiš, da kot sovoznik na primer ne sedeš na desno in ugotoviš, da si za volanom. Potem te zagrabi panika, ko voznik v krožišču zavije na levo, pa ugotoviš, da je tako pri njih prav. Tudi sistem semaforjev je drugačen. Pri nas se isti smeri prižge zelena tako za vozila kot za pešce. Na Irskem pa ne, najprej se prižigajo zelene za avtomobile v določenih smereh, potem pa imajo vsi avtomobili rdečo, prižge pa se zelena za pešce okrog in okrog križišča.

To, da imajo umivalniki posebej pipo za hladno in toplo vodo, povzroča  težave. Topla je prevroča za umivanje, hladna prehladna in ne veš, kako bi  to uskladil. Najbolje bi bilo, da bi vodo ustrezne temperature nalil v umivalnik in si tam umil roke.

 

 In takšne umivalnike imajo tako stare kot nove hiše, npr. klinika, ki je bila dokončana šele pred dvema mesecema.

Avtobusi imajo samo ena vrata pri vozniku, ne predstavljamo si, kako potniki vstopajo in hkrati izstopajo pri istih vratih, kadar je gneča.  Za to je potrebna potrpežljivost in večja strpnost, kot jo imamo mi. So pa vsi zelo prijazni, na avtobusni postaji te takoj ogovorijo, če čakata smo eden ali dva.

Na slike Špele boste še malo počakali, danes prilagamo sliko smejoče Mance, ki je uspešno asistirala pri operaciji piometre. Za nepoznavalce naj povemo, da na sliki niso krvavice pri kolinah, temveč z gnojem napolnjena maternica, ki jo je zato potrebno odstraniti..

Bogdan pa je spoznaval trdo delo veterinarjev na terenu in lepote irske pokrajine.

 
 

3. dan. Abbeyville Veterinary Hospital -Mojca in Bogdan

Klinika se je preselila v nove prostore pred dvema mesecema, vse še diši po novem (razmetano pa je, kot da bi bili tam že od nekdaj, veterinarji pač, ali pa je to še posledica nedavne selitve). Spet prijazni veterinarji in prijazni tehniki, vsi pa govorijo tako hitro, da je s prevajanjem v glavi včasih kar malo težav.
Pričakal nas je neprijeten vonj v hospitalu (vljudno povedano, po domače: smrdel je ko kuga). Prejšnji dan so sprejeli pacienta, starega znanca klinike, ki je že večkrat prestal operacijo zaradi tujka, ki ga je požrl. Tudi tokrat je bilo tako in zato je celo noč driskal, lahko si zamislite, kakšno je bilo. Vendar to ne moti velikega duha v mladih veterinarskih tehnikih in Mojca je brez problema vse skupaj osnažila. Skupaj smo pripravili vse za zahtevno operacijo. Kot vidite, živali ne privezujejo na mizo, ampaj jo postavijo v posebno stojalo, ki jo fiksira

Opravili so  resekcijo, odrezali so okoli 10 cm črevesa, v katerem je bil tujek in ki je bil že tako prizadet, da bi odmrl in povzročil zastrupitev in posledični pogin živali. Ker je primanjkovalo inštrumentov, so uporabili Bogdana za "human clamp", torej živo črevesno prijemalko. Držal je oba konca črevesja, ki so ju zašili skupaj.

V odrezanem koncu so bili trije veliki in debeli konci gume. Na koncu pa je Mojca po operaciji še vse skupaj pospravila.

Kot vidite, je delo zelo zanimivo. Od bolj strokovnih stvari smo danes opravili še: Mojca je aplicirala podkožno infuzijo mački, Bogdan pa je z ultrazvokom očistil zobe višavskemu terijerju. 

2. dan: vtisi prvega delovnega dne - Manca

Kliniko smo kar hitro našli, čeprav je izven mesta Cork v mestecu Glanmire. Ko smo prispeli na kliniko, niso vedeli nič o našem prihodu in o naši praksi na njihovi kliniki. Kljub temu so bili zelo prijazni in so nas toplo sprejeli. 

Prvič sem vstavljala kanilo in tubus, ker smo v šoli zelo vadili na naših modelih, mi je šlo kar dobro. Imeli smo tudi kastracijo psa in veliko psov z vnetimi ušesi in garjami. 

Po njihovem mnenju je bil zelo miren dan, tako da si ne morem predstavljati, kaj za njih pomeni naporen dan

.

 Napis ob križišču, ki vodi na kliniko

 Temu psu sem vstavila kateter in odvzela kri za krvno sliko in jetrne encime.  Star je 16 let in testi so pokazali, da so jetra že močno okvarjena.

Poslovna ideja za naše živilce: zmrznjen jogurt za pse

1. dan - gremo na pot

 Tako, pa smo pričakali dan odhoda. Zgodaj smo morali vstati in kombi nas je pobiral od Ljubljane do Loma, da smo se vsi zbrali. Na letališču v Benetkah se je začela dolgotrajna procedura pred vkrcanjem, čakanje za oddajo prtjage, čakanje za pregled potovalne dokumentacije, čakanje pred pregledom prtjage, čakanje pred vkrcanjem...... Za Špelo je bil to prvi polet z letalom, zato smo jo poskusili med vsem tem čakanjem prestrašiti, kako grozno je med poletom, vendar se ni dala in je pogumno zakorakala po stopnicah v letalo. Nad nami je bila jasnina, pod nami pa večinoma megla. In kako na današnji velikonočni ponedeljek spoznaš Slovenca na letalu? Enostavno: je potico. In kar nekaj jih je bilo.
Pred Rokavskim prelivom se je vendarle zjasnilo in preleteli smo Anglijo ter se spustili na Dublinsko letališče. Že iz letala smo med spuščanjem videli značilnosti Irske: močno zelene travnike, ovce in golf igrišča.

 Po pristanku je sledila triurna vožnja do Corka, kjer nas je čakalo prvo presenečenje: dijaki na en konec mesta, profesor na drugega (baje je bila to želja dijakov, ki ne marajo nadzora, in so jo v tajnosti sporočili v Cork). Kljub temu smo se družno odpravili v center mesta, kjer smo odkrivali še druge znamenitosti Irske, ki pa niso za v javnost (le kdo je to slikal?).  Za večerjo smo si privoščili tipično jed fish and chips, vendar brez ribe.

Kaj kmalu smo se odpravili proti sobam, kajti jutri nas čaka resno delo!

Dijaki prvič na Irsko

Po Cipru in Italiji bodo dijaki (dijakinje) Gimnazije in veterinarske šole delovno spoznali še Irsko. V sodelovnju s St.John's College iz mesta Cork bomo izvedli 14-dnevno prakso na veterinarskih klinikah v mestu in njegovi bližini.
Tokrat bo delo potekalo malo drugače. Če so pri prejšnjih delovnih praksah dijaki delali v dvojicah oziroma v skupini, bo tokratno delo potekalo individualno: torej vsaka dijakinja bo opravljala prakso na drugi kliniki, to pomeni, da bo 8 ur vpeta v resno delo na priznani kliniki in bo odvisna od svojega strokovnega znanja, iznajdljiosti, prilagodljivosti ter se bo  prisiljena sporazumevati v angleščini, če bo želela "preživeli".

Maj predstavimo še ekipo: iz 3V Manca Grden, 3.VE Špela Krvina in iz 3.VT Mojca Šepec. Da bodo stvari potekale gladko, bo pripomogel še Bogdan Zdovc.

Na pot se bomo odpravili v ponedeljek, 21 aprila  v zgodnjih urah s kombijem do Benetk in od tam z letalom do Dublina, kamor bomo prispeli okoli poldneva. Pot bomo nadaljevali z avtobusom in  po triurni vožnji naj bi prispeli v Cork, kjer imamo rezervirane sobe v apartmaju. 
Toliko za začetek, prilagamo sliko mesta, ki je drugo največje v Republiki Irski.